20/01/2026
Long time no ✨storytime✨.
Ne bom govorila o tem, kako grozen je (bil) heksenšus. Mogoče bom navedla samo tri dejstva, za katera pri svojih 30-ih nisem vedela. Prvič: normalno je, če med heksenšusom padeš v nezavest - to nakazuje na tvoj minimalni prag bolečine (guilty🙋♀️). Drugič: semi-normalno je, če te med heksenšusom boli, ko požiraš. Meni je pomagalo, da sem jedla v ležečem položaju (beri: Nia me je hranila kot, citiram, “malo ptičko”🐣). Tretjič: fizioterapija je neke vrste čarovnija (“you’re a wizard, Timi”). Tkoda, če bo kdo kdaj imel heksenšus in se mu bodo dogajale čudne stvari in ga bo zagrabila panika tako kot nekoga, ki ga poznam (🤡) - sve je to za ljude!
Pišem pa tole, ker sem zaradi tega svojega vratu morala mirovat celih 7 dni. Ko pomislim o tem času, mi gre dobesedno na jok. Potrgala sem si vso kožo okoli nohtov in pretipala sem si cel obraz, predvsem pa so mi misli švigale, kot da tekmujejo ena z drugo. Prav predstavljam si jih lahko, kako se komolčajo med sabo.
"Naredit moram spletno stran", "dokončat moram rokavice in naredit vsaj 3 pare novih - vsaj 3, 2 ni logično število", "naredit moram kape", "kaj pa če bi vrnila Ljubav", "kaj pa če naredim celo zodiak kolekcijo", "nekaj moram ukrenit s temi norimi Pinterest številkami", "pripravit moram produkte za Brežice Izbrano ("a je res ok to ime, ki sem ga izbrala? a me mogoče malo preveč omeji?")", "napisat moram ponudbo za delavnice", "joj, uhani, naredit moram še kakšne manjše, ki ne bodo tako dolgi", "skvačkat moram torbico za kvačke, ne morem več met vsega v ziplock vrečki ("omg, Adrijana, ti maš dejansko vse v ziplock vrečki, totalni kaos"), "šele začela sem z granny odejico pa sem že odnehala - ampak ne morem kvačkat zaradi vrata - ja pa vseeno, spet si nekaj začela in boš kar odnehala", "naročit moram nalepke in etikete", "skrajni čas, da nabavimo printer" in tako naprej in tako nazaj, zraven so pa še druge stvari, ki jih držim zase, ker hočem, da je presenečenje. Pa potem so stvari, ki ne pašejo v Orion, ker je na drugi strani še vedno tudi moja muzika. Pa Nia in kužki in kam bomo šle letos na morje, da nam ne bodo spet grozili, da nam bodo zastrupili pse pa da se bodo lahko nekje skopali pa da ni predaleč od plaže. Pa, glede na to, da smo že obe z Nio imele heksenšus, odkar spimo na tej postelji, absolutno potrebujemo nov jogi - treba tole sprobat, moramo v Ljubljano. Iiiiin tako naprej. 🙃
Prav usedla sem se za računalnik in rekla, da bom naredila en update, ker se mi zdi pomembno, da to malo delim z vami. Da veste, da je gradit svojo znamko/brand resnično overwhelming na trenutke, sploh če ste malo na ADHD spektru (kar smo danes itak vsi, ker halo, too much information in dražljajev vsepovsod 🤯). Dva dni nazaj mi je vrglo eno objavo o tem, kako izgleda, ko imaš svoj small business ... in med vsemi ostalimi, kjer sem samo intenzivno "true that, amen" kimala, je bila tudi alineja "you lose friends" - avč, ampak je tudi res. Enostavno nimam časa za negovanje odnosov, to sem ugotovila. Nekateri odnosi ne rabijo tega, ker je vmes neko vzajemno razumevanje, da gre življenje hitro in fak, si samo vesel, ko najdeš čas, da se vidiš ali pa si vsaj napišeš kakšno sporočilo - če pa samo eden v odnosu to razume, je pa pač ta alineja spot on. Je žalostno, ker lajf je pač tak, ampak gremo dalje. 🚀 Ob tem moram iz srca izrazit neskončno hvaležnost do vseh vas, ki ste z mano - kot frendi, kot feni, kot kdorkoli in karkoli - tukaj ste in to mi pomeni res res ampak res veliko. 🥺 Hvala. 💛
Pa lep torek!✨
