21/07/2026
Blazina, polna spominov. ❤️
Moja sestra pravi, da je blazina stara vsaj 50 let. Verjamem ji, ker ima precej boljši spomin kot jaz 😊 Želim si, da bi lahko vprašala mamo, kdaj jo je naredila.
Mama me je učila kvačkati, plesti in šivati. Imela je neverjetne roke in iz ostankov blaga ali volne je znala narediti nekaj lepega. Nič ni šlo stran. Danes temu rečemo recikliranje, zanjo pa je bilo to nekaj povsem samoumevnega.
Blazina je bila malce zdelana, ampak kvačkani del je bil še vedno lep, popravila sem samo nekaj spuščenih zank, potem pa zamenjala polnilo in podlogo. Želela sem ohraniti tisto, kar je ustvarila mama in ji podariti novo življenje.
Mame ni več. Lani se je po dolgi bolezni poslovila. Ostali pa so njeni izdelki, njene spretnosti in spomini, ki jih nosim s seboj. Ko pogledam to blazino, ne vidim samo kvačke in volne. Vidim njene roke, njen trud, njeno toplino in ljubezen, s katero je ustvarjala.
Pogosto pomislim, da je delček njenih spretnosti in njene ustvarjalnosti ostal tudi v mojih rokah.
Ta blazina je zame veliko več kot le okras. Je košček doma. In košček moje mame. ❤️
