08/06/2026
Strah me je bilo.
Tisti občutki, ko postaneš prvič mamica in dobiš to miceno bitjece v naročje so nepopisni.
Kot da ni realno, kot da sanjaš, kot da si v nekem drugem svetu.
Ko pa prideš v svojo sobo in ti pripeljejo otroka, ki mirno spi, te poplavijo občutki sreče, neizmerne ljubezni in pa začudenja, da je to tvoje telo ustvarilo v 9 mesecih.
Da se je to bitje rodilo kot sad vajine ljubezni.
Potem pa te hitro zadene realnost. Otrok se je zbudil in začne jokati.
Ti pa ne veš kaj bi.
Si ga vzameš v naročje, ga zibaš, govoriš šššš. Ne pomaga, še vedno joka.
Potem druga možnost je, da je lačen.
Ga skušaš nekako pristavit za dojenje. Pa ne uspe.
Zato pokličeš pomoč medicinske sestre, ki te nauči kako pravilno pristaviti otroka za dojenje.
Tebi je vse to novo, upaš, samo da zagrabi in začne piti.
Strah te je. Ne veš točno kaj delaš, ampak v teoriji veš kako otroka pristavit.
Po zgornji ustnici ga z bradavico požgečkaš, da na veliko odpre usta in ga z roko pristaviš na dojko.
Ni tako enostavno kot se sliši.
Je treba veliko vaje in potrpljenja.
Ampak v cca 3 dneh ni dovolj, da bi že obvladala pristavljanje.
Pri carskem rezu sem bila mislim da kaki teden notri in ko so mi rekli, da lahko grem domov, sem postala malo panična.
Ta čas v porodnišnici si obdana z osebjem, ki so izkušeni in usposobljeni, vedno na voljo za pomoč.
Ko pa je čas za odhod domov, pa si mislim, ali sem sposobna skrbet za mojega otroka?
Bom znala doma prepoznat njegove potrebe?
Ga bom znala obleči, previt, umirit, nahranit?
Strah me je bilo, ker nisem znala. Še.
Sem se pa naučila. Z veliko vaje, potrpežljivosti, tudi patronažna sestra mi je pomagala.
Mi je pa pomagala tudi ena knjižica, ki sem jo dobila pri ginekologu v škatli Baby Book o dojenju in kako pravilno pristaviti otroka za dojenje.
Patronažna sestra pa me je naučila poslušati in prepoznati požirke pa ločiti razliko med pitjem in cartanjem.
Vse te informacije sem tudi zapisala v planer Najino prvo leto.
Najdeš ga na www.mali-piko.si/planer-najino-prvo-leto/
Kot prvič mamici, bi mi kaj takega zeeelo prav prišlo, da bi se že pred odhodom v porodnišnico lahko prebrala in se pripravila.
Se nebi počutila tako izgubljeno, kot da se utapljam v vodi in hlastam za zrak.
Se pa naučiš, sicer je mučno in zelo naporno, ampak je vredno.
Z vsakim dnem si močnejša. ❤️
